Otroci in hišni ljubljenčki

Vsak starš je gotovo že večkrat slišal od svojega otroka, da si želi kakšno živalco, največkrat psička ali mucko. Za starše je to lahko zahtevno obdobje, še posebej če nakup hišnega ljubljenčka ne pride v poštev in imajo otroci v okolici živalco. Kakšne so prednosti in slabosti nakupa nove živali? Katere ljubljenčke starši najpogosteje kupujejo za družino in kdaj je najprimernejši čas za nakup?

Prednosti 

Imeti doma živalco s seboj prinaša določene prednosti ne le za otroka, ampak za vso družino.

• Otrok ima prijatelja, ki se mu lahko zaupa s čimer koli (odlično za introvertirane otroke).
• Otrok se uči odgovornosti in dolžnosti.
• Hišni ljubljenček lahko izboljša razpoloženje.

Slabosti

Žal pa so tu tudi slabosti, ki jih je treba premisliti pred nakupom ljubljenčka.

• Pri otroku se lahko pokaže alergija na žival (dlaka, perje itd.).
• To je dolgoročna obveza - otrok morda ne bo izpolnjeval svoje dolžnosti skrbi za žival in vse bo padlo na starše. 
• Odhod na dopust je lahko zapleten, če živali ne morete vzeti s seboj.
• Draga veterinarska oskrba v primeru bolezni.

Najprimernejše živali za otroke

Smiselno je razmisliti tudi o življenjski dobi hišnega ljubljenčka, da potem ne bo pretežko majhnemu otroku razlagati, da je živalca poginila. Najpogosteje starši domov priskrbijo:

• psa - zahteva nego in je bolj zahteven za rejo;
• mačko - je bolj samostojna kot pes, vendar bolj muhasta;
• morskega prašička in zajca - zahtevata pozornost, sta družabna;
• papigo - nezahtevna za nego, živi dlje;
• kačo ali polža - bolj za introvertirane otroke, ki se nimajo potrebe crkljati z živalmi;
• hrčka ali gerbila - nezahteven ljubljenček, ki je zelo aktiven ponoči, podnevi pa spi;
• ribice - nezahtevne za nego, razen menjave vode, ki jo mora opraviti kakšna odrasla oseba, idealne za nekontaktne otroke, ki radi opazujejo;
• vodno ali kopensko želvo - hvaležen spremljevalec, živi dolgo.

Kdaj je ljubljenčka smiselno kupiti

Hišnega ljubljenčka si ni dobro priskrbeti kar tako; treba je dobro premisliti, najbolje počakati, da je otrok večji, da bo lahko za žival skrbel z minimalno pomočjo starša. Idealna starost za živalco je šele po vstopu v osnovno šolo, ko začne otrok razvijati skrbniške in zaščitniške nagibe ter lahko za živalco skrbi z ljubeznijo in nego, ki jo potrebuje, brez da bi ga kdo v to silil. 

Še en član družine

Ne glede na to, ali živalco priskrbite malčku ali šolarju, je treba do nje vedno pristopati kot do še enega člana družine, za katerega skrbijo vsi. Tako ne bo prišlo do tega, da bi bila žival zanemarjena in da bi se z otrokom nenehno ukvarjali zaradi tega, ker si je ljubljenčka želel, zdaj pa zanj ne skrbi.

Tako kot imajo otroci različne značaje in lastnosti, je tudi pri živalih enako, zato ne obstaja samo ena žival, ki bi bila primerna za vse otroke. Zato izberite ljubljenčka, ki se bo najbolje ujemal z vašim otrokom in za katerega boste zmogli skrbeti vsi.