Četrti trimester oziroma prvi trije meseci po porodu

Takoj po porodu nastopi tako imenovano obdobje poporodnega okrevanja, ki je lahko zelo čustveno napeto in jokavo tako za mamico kot za dojenčka. O tako imenovanem četrtem trimesečju pa se ne govori toliko, čeprav je izjemno pomembno. Kaj je torej ta četrti trimester in zakaj je za nas tako zahteven?

Kaj je četrti trimester?

Nosečnost je razdeljena na 3 trimesečja, pri čemer vsako traja približno 3 mesece. Idealno bi bilo za dojenčka, če bi se še lahko tako rekoč dodatno “zapečel” še 3 mesece v trebuščku, vendar ga potem ne bi več bile sposobne roditi. Tako se rodi po 9 mesecih in naslednji tako imenovani 4. trimester se zapeče na nas. 

• Dojenček spoznava naš svet.
• Skupaj se privajamo na dojenčka - tako mamica kot očka, po potrebi tudi sorojenci.
• Dojenček potrebuje stik, ki ga je imel, ko je bil v trebuščku. Idealno je torej, če dojenčka od rojstva nosite v slingu, s čimer mu zagotovimo tudi zibanje, na katerega je vajen in ga pomirja.
• Dojenček potrebuje hrano kadar koli si zaželi, tako kot jo je imel v trebuščku, zato je dojenje na zahtevo najboljša izbira.
• V trebuščku je bil dojenček navajen najrazličnejših zvokov/šumov naših organov, zato bo zagotovo bolj miren, če mu jih po rojstvu omogočite. 
• Dojenček je lahko prekomerno stimuliran čez cel dan, zato zvečer pogosto joka, da se tako rekoč sprosti. Nekateri temu pravijo kolika, mnoge mamice pa vedo, da so to le čustva, ki morajo ven, in da je to zelo izčrpavajoče večer za večerom.

Četrti trimester so torej prvi trije meseci po porodu, ki so lahko zelo zahtevni, vendar če dojenčku daste, kar potrebuje, in ga tako rekoč “zapečete”, se bo vse obrnilo na bolje in naslednje mesece boste lahko skupaj uživali.

Ko je četrti trimester zahteven

Če ste izčrpani, prosite za pomoč in tega ne jemljite kot svoj neuspeh. Včasih so ljudje živeli v skupnostih in so si med seboj pomagali pri vsakem delu, tudi pri skrbi za otroka. Postavite sebe na prvo mesto, saj boste brez dovolj energije zelo težko skrbeli za svojega dojenčka. O tem se pogovarjajte s svojim partnerjem in z najbližjim okoljem. 

Ne obsojajte se, ker vaš otrok nenehno joka, niste slaba mama. Lahko poskusite opazovati, kaj je v ozadju dnevnega joka, vendar najverjetneje ne boste prišli do ničesar, in najbolj vam bo odleglo, ko boste otrokov jok sprejeli. Če veste, da dojenček joka zaradi bolečin v trebuščku, lahko preizkusite brezplenično komunikacijsko metodo, ki pomaga pri boljšem praznjenju, ali pa poskusite z masažo trebuščka pred vsakim dojenjem. 

Če vam dojenje ne uspeva, čim prej poiščite svetovalko za dojenje, ki vam bo pokazala, kako dojenčka pravilno pristaviti in kateri položaj bo za vaju oba najprimernejši. Če pa bo treba otroka začasno dodatno hraniti, vam bo pokazala, kako to narediti, da si ne pokvarite dojenja in ga v nekaj dneh ali tednih ne obupate. 

Veliko novopečenih mamic pesti pomanjkanje spanja, bodisi zaradi tega, ker so živčne, da monitor dihanja slučajno ne bi začel piskati, ker se otrok nenehno zbuja in joka, ali pa ker se zbudi takoj, ko ga položite nazaj v posteljico. Pri tem vam bo pomagalo skupno spanje, zelo preprosta in učinkovita metoda, ki je naravna za veliko ljudi v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Če se dojenček kljub temu, da ga odložite, zbuja tudi čez dan, je najpreprostejše, kar lahko storite, da ga nikamor ne odlagate. Lahko ga pustite spati na svojem prsnem košu in medtem berete knjigo ali pa ga namestite v sling in medtem opravljate običajna gospodinjska opravila. 

Ne trudite se biti popolni in delovati stoodstotno. Materinstvo nas zelo uči, ne le kako skrbeti za svojega otroka, ampak nas uči tudi predelovati lastne travme, prepričanja in nelagodje. Čeprav vam bo okolica najbrž govorila, da morate delati tako in tako (npr. daj mu dudo, pusti ga zjokati, ne nosi ga ves čas itd.), zaupajte svojemu instinktu, saj boste le tako z dojenčkom najbolje ravnali.