Psihomotorični razvoj 6-9 m

Psihomotorični razvoj tretjega trimesečja

O tretjem trimesečju se ne piše zlahka, ker je to v razvoju dojenčka eno od obdobij najbolj divjega razvoja. Odkrije prostor in se lahko sam premika. V tretjem trimesečju se nekoliko oddaljimo od tabel in pogleda na razvoj mesec za mesecem, ker dojenček posamezne spretnosti odkriva ne po tabelah, temveč glede na to, za kaj ima boljše predispozicije in kaj ga trenutno bolj zanima. Zdaj imamo dojenčka v drugi pokončni fazi. Star je več kot pol leta, že se zna bolj ozreti v daljavo in začenja odkrivati obstoj prostora. Začenja pivotirati - stopi z eno nogo in se obrne v stran, da se okoli svoje osi pride do igrače. To spretnost bi moral biti sposoben izvajati na obe strani. V obdobju tretjega trimesečja naj bi se pojavili trije ključni razvojni mejniki - in nanje se bomo pogledali nekoliko podrobneje.

Poševni sedež

Poševni sedež predhodi prostemu sedenju in je njegova prisotnost v razvoju eden od ključnih gradnikov za plazenje. Poševnemu sedežu predhodi koordiniran obrat na trebušček. Z koordiniranim mislimo tak obrat, ki ga otrok zna med gibanjem ustaviti in se iztegniti na primer po igračo, ki jo ima nad seboj. Najprej se pojavi poševni sedež z oporo na komolec, pozneje se otrok dvigne v visoki poševni sedež z oporo na dlan. Poševni sedež je predpogoj za plazenje, ker jasno določa, kateri ud bo v opori in kateri bo stopal naprej.

Kdaj biti pozoren?

• Dojenček dela poševni sedež samo na eno stran;
• dojenček se ne uspe dvigniti na dlan in ostaja v poševnem sedežu z oporo na komolec;
• v poševnem sedežu je nestabilen, pada.

Plazenje

O plazenju bi lahko napisali cele eseje. Je pomemben razvojni mejnik predvsem zato, ker je to simetrično gibanje, podobno hoji, ki usklajuje izmenično gibanje zgornjih in spodnjih okončin. Otroci, ki se plazijo, krepijo stabilizacijski sistem hrbtenice in vadijo mišične usklajenosti, potrebne za prihodnjo hojo. Pravilno plazenje je videti tako, da je otrok oprt na dlani in kolena ter izmenjuje nasprotne okončine. Noge ima prosto položene za seboj. Ob pogledu od zadaj bi morale biti gibanja kolkov in ramen na obeh straneh simetrična.

In kaj pa plazenje po trebuhu, ali to ne spada v razvoj?

O plazenju po trebuhu z nekaj ironije rada govorim kot o razvojni obliki plavajočega poda. Danes se pri otrocih pojavlja pogosteje in če je simetrično, razvoju načeloma ne škodi, otroka pa nikakor ne motivira, da bi se dvignil navzgor in tako okrepil okončine ter trebušček. Drsenje po spolzkem podu brez opore je vendarle lažja pot. Včasih se pojavi tako imenovano tjulenje, kar pomeni, da se otrok z rokami vleče po trebuhu, noge pa ima prosto položene za seboj. Ta vzorec otroci navadno opustijo, ko najdejo učinkovitejši način gibanja. Asimetrično plazenje pa je velik klicaj. Ne pojavi se iz nič, vedno je posledica kakšne predhodne asimetrije pri dojenčku. Če možgani dojenčka gibanje naprej dojemajo kot vajo za hojo, potem je asimetrično plazenje gibanje naprej, ki uri asimetrično hojo. V prihodnosti bi takšni vzorci lahko preprosto pripeljali do tega, da bo otrok hodil asimetrično - en kolk bo obračal bolj navznoter, drugega navzven, ena noga bo bistveno boljša v opori, prav tako tudi ena roka. Asimetrično plazenje je treba rešiti takoj, ko se pojavi, saj se ga otrok sam nima motivacije znebiti - njegov cilj ni simetrično gibanje, temveč prizadevanje, da pride do igrače. In dojenčku je vseeno, na kakšen način se to zgodi.

Stoja

Veste, kdaj je otrok pripravljen odkriti prostor? V prikupnem obdobju, ko meče stvari z višjih mest, kot sta voziček ali stolček, in z zanimanjem opazuje, kako padajo na tla. Zaradi tega vedenja se na otroka ne moremo jeziti, saj pravzaprav le spoznava globino prostora, da bo pripravljen priti v stojo. Prva stoja je navadno negotova in ni redko, da dojenček pripleza do primerne opore in se za njo z rokami potegne v stojo. Pri prvi stoji pogosto ni stopa naprej in tudi nogice so pri njej položene različno. Ne paničarite in otroku dajte čas. V tretjem trimesečju bi moral biti sposoben odkriti stopanje naprej in stati že na stopalih.

Kdaj biti pozoren?

• Če se dojenček postavlja samo z eno nogo naprej in na drugo stran tega
  ne zna.
• Če vztraja neustrezna postavitev nogic (na nartu, preveč obrnjenih navzven…).
• Če dojenček iz stoje pada nazaj “na plosko” na hrbet.

Nekaj besed o spretnostih, ki se v tretjem trimesečju pojavljajo, vendar nanje fizioterapevtsko nismo tako močno osredotočeni:

Obrat na hrbet

Obrat na hrbet se pojavi občutno pozneje kot obrat na trebušček. Po eni strani je to koordinacijsko veliko zahtevnejše gibanje, po drugi strani pa od otroka zahteva tudi določene umske in koordinacijske sposobnosti ter pogum. Otrok se mora zavedati, da prostor za njim obstaja. Prepričan mora biti, da lahko obrat kadar koli ustavi, če bi se v prostoru za njim pojavilo kaj nepričakovanega, in nenazadnje se ne sme bati vstopiti v neznan (neviden) prostor. In to pri mnogih previdnih otrocih traja.

Samostojni prosti sedež

V samostojen sedež pride dojenček iz poševnega sedeža s prenosom težišča in sprostitvijo druge zgornje okončine. Ko se otrok samostojno usede, ima navadno že dovolj treninga trupa s plazenjem, da lahko sedi vzravnano brez okroglega hrbta. Otroka ne posedamo prej, preden se usede sam in za dlje časa, kot sam sedi po lastni volji, ali preden je to nujno potrebno.

Je tega veliko, kajne? In vse to naj bi otrok uspel v obdobju od 7. do 9. meseca - to je veliko dela! Do samostojne hoje pa je otrok še daleč. In prav o tem vam bom spet pisala prihodnjič.