Kdaj bi moral otrok že spati celo noč

Pritisk okolice je lahko na področju spanja otrok zelo velik. Idealno bi bilo, da bi že od rojstva spali vso noč v svoji posteljici, v svoji sobi in tudi čez dan zaspali kjerkoli in kadarkoli, glede na to, kako to potrebujemo mi. A tako ni naravno in otroci preprosto potrebujejo bližino starša ter pomoč pri uspavanju. Poleg tega v njihov spanec in uspavanje vstopa veliko dražljajev, zato tudi kašica za noč ni rešitev, saj je lakota le eden od razlogov za prebujanje. Lahko se zgodi tudi, da dojenček spi do 3 ali celo do 6 mesecev z zelo malo prebujanja, nato pa se začne pogosto prebujati. Kateri so torej razlogi za prebujanje in kdaj bo končno spal vso noč?

Zakaj se otroci ponoči prebujajo

Razlogov za prebujanje je zelo veliko in včasih jih ni lahko razvozlati. Dobro pa je vedeti, da poleg lakote obstajajo tudi drugi razlogi za prebujanje, kot nas opozarjajo babice. Zavedanje, da je prebujanje za otroke naravno, je lahko za marsikatero mamico zelo osvobajajoče. Tukaj so najpogostejši razlogi za prebujanje otrok:

• lakota, žeja, potreba po lulanju,
• izraščajo zobje,
• bolezen, nahod, kašelj,
• separacijska tesnoba - okoli 8. meseca starosti otroka, lahko pa se pojavi tudi pozneje, okoli 1,5 leta, in traja do 2 let,
• psihomotorični razvoj - otrok se začne prevračati na trebušček, poskakovati na kolenih, plaziti, vstajati, hoditi (otroci vadijo tudi ponoči in jih zbudi gibanje telesa),
• razvoj govora in dnevni dražljaji - otroci zaznavajo več in se nenehno učijo novih stvari,
• še ne znajo povezovati vseh spalnih ciklov in potrebujejo pomoč pri uspavanju,
• mraz - proti jutru se otroci lahko prebujajo, ker jim pade telesna temperatura in jih začne zebsti, še posebej če spijo odkriti (v tem primeru lahko pomaga spalna vreča ali spalna vreča z nogicami),
• gledanje televizije pred spanjem,
• po rojstvu sorojenca se otrok začne spet prebujati, čeprav je že spal vso noč.

Kdaj začne otrok spati vso noč

To je zelo individualno in je odvisno tudi od temperamenta otroka. Nekateri otroci so od rojstva pravi zaspančki, drugi so vsak trenutek budni in kličejo starše na pomoč. Zelo pomembna je tudi rutina, torej zaporedje dejavnosti, ki vodijo do spanja (npr. večerja, umivanje zob, kopanje, oblačenje v pižamo, masaža, branje pravljice, uspavanje). Obstajajo pa tudi otroci, ki jim je rutina popolnoma vseeno in je vsak njihov dan poln presenečenj. 

Najpogosteje začnejo dojeni otroci spati po prenehanju dojenja, vendar to ni zagotovilo. Večina otrok spi vso noč šele, ko so stari okoli 2–3 leta.  

Šele ko je otrok na to zrel

Na internetu je veliko navodil, kako otroka naučiti spati vso noč. Te metode pa ne spoštujejo otrokovih potreb in ga skušajo potisniti tja, kamor ga želimo mi. 

Idealno je, če to pustite teči svojo pot in ko bo otrok na to zrel, bo začel spati vso noč. Pravzaprav tudi mi odrasli ne spimo cele noči; po vsakem spalnem ciklu se zbudimo, se lahko obrnemo na drugo stran, gremo na stranišče, se napijemo vode, zjutraj pa se tega ne spomnimo. Za razliko od otrok lahko spet zaspimo brez pomoči. 

Sama sprejetost dejstva, da se otroci preprosto prebujajo in da ni nič nenavadnega v tem, da je ravno vaš otrok edini v okolici, ki se še vedno ponoči prebuja, je lahko zelo olajšujoča.

Glavo pokonci, tako kot se vsi otroci naučijo hoditi in govoriti, se bodo naučili tudi spati vso noč. Ne hitite, prepustite to njim. Ko bodo pripravljeni, bo prišlo samo od sebe.