Znaki utrujenosti pri dojenčkih

Prvi mesec po rojstvu dojenčki prespijo skoraj ves dan in jih ni tako naporno uspavati. Največkrat zaspijo pri dojenju, ko jih božamo po glavici, ob belem šumu ali kar tako zaprejo oči, ko so utrujeni. V naslednjih mesecih se jim že podaljšuje čas, ko so budni, in kažejo znake utrujenosti, ki nam sporočajo, da je čas za spanje in da jim pomagamo zaspati. Kateri so najpogostejši znaki utrujenosti in kaj storiti, če jih spregledamo in se otrok preutruji?

Pogosti znaki utrujenosti pri dojenčkih

Pri dojenčku se lahko pojavijo le nekateri znaki ali pa jih je več in se postopoma navezujejo drug na drugega. Najpogosteje gre za:

• zehanje,
• pordele obrvi,
• drgnjenje oči,
• vlečenje za ušeska,
• odsoten pogled,
• izogibanje očesnemu stiku,
• stokanje,
• izgubo zanimanja za igrače,
• jok.

Budna okna pri dojenčkih

Nekateri otroci so glede na zgoraj opisane znake utrujenosti morda že preutrujeni ali pa sploh ne kažejo nobenih znakov. V tem primeru je dobro spremljati budna okna, torej obdobje od prebujenja do naslednjega zaspanja, in v tem času otroka uspavati. Budna okna se s starostjo podaljšujejo, zato moramo biti vsak mesec pozorni, da ne poskušamo uspavati še neustaljenega otroka.

Pazite na preutrujenost otroka

Vsakemu staršu se je že večkrat zgodilo, da ni uspel otroka pravočasno dati spat in se je ta tako imenovano preutrujil. To je zelo neprijetna situacija tako za otroka kot za starša. Otroka ni mogoče pomiriti in starš lahko izgublja nadzor nad situacijo. Preutrujenega otroka prepoznate po:

• joku, ki ga ni mogoče pomiriti - otrok večinoma zaspi šele, ko neha jokati, vendar spanec ne bo tako kakovosten, kot če bi zaspal pravočasno;
• otrok težko zaspi, lahko pa zaspi in je takoj zatem spet buden, zato ga je treba uspavati znova;
• otrok je nasprotno hiperaktiven in se ne more umiriti;
• ne pusti se odložiti iz naročja, sicer takoj joka.

Preutrujenemu otroku lahko pomaga beli šum, temno okolje (da ni preveč stimulacije), stik s staršem (šal ali nosilka), dojenje, miren starš, ki zdrži ta včasih kar neskončen jok.

Spanje je lahko pri nekaterih otrocih res prava alkimija. Nekateri otroci zaspijo pod igralnim lokom ali med jedjo, drugi potrebujejo veliko umirjanja, občutek varnosti in pomoč pri zapiranju očk. Morda bi se zdelo, da je z otroki, ki zaspijo sami, lažje, vendar takih ni veliko oziroma tako zaspijo le določen čas, dokler se jim spanje ne razvije in spremeni. Naravno je, da otroci potrebujejo našo pomoč in na nas je, da jim jo v prvih nekaj letih nudimo, saj nas pozneje zvečer ob postelji ne bodo več potrebovali, nas pa bi to lahko žalostilo. 

Časa ni mogoče ustaviti, lahko pa spremenimo svoj pristop do svojih otrok. Želimo vam mirno uspavanje vaših otrok, in če včasih po naključju ne uspe, ne obupajte, vsi smo v istem.