Zakaj ne uporabljati hojice za prve korake

Na našem trgu je nešteto hojic in veliko staršev se žal niti ne ustavi pri misli, da bi lahko njihovemu malčku prej škodile kot pomagale pri prvih korakih. Zakaj hojic ne priporočamo kot primerno pripomoček za otroke?

Kaj je hojica?

To je pripomoček, ki naj bi po navedbah proizvajalcev otroku pomagal pri hoji. Z njeno pomočjo naj bi se naučil hoditi in to še prej kot brez hojice. Danes so na trgu tudi tako imenovane multifunkcijske hojice. Poleg “opore” pri hoji jih je torej mogoče uporabiti tudi kot jedilne stolčke ali kot igralne mizice z različnimi dejavnostmi. Z vidika marketinga je videti kot odlična stvar, vendar otrok na koncu ne bo vedel, kaj naj s to stvarjo počne, in mu bo to zmedeno. Idealno je imeti vedno pripomoček za točno določeno dejavnost, da lahko otrok vadi in se osredotoči samo na eno stvar.

Zakaj torej ne uporabljati hojice?

Jasno zato, ker otroku ne bo pomagala prej hoditi. Da bi otrok osvojil samostojno hojo, mora imeti okrepljene vse potrebne mišice v telesu. In prav hojica temu sploh ne pomaga. Otrok v njej teh mišic ne vključuje, ampak preobremenjuje druge. Poleg tega obstaja nevarnost, da bo imel otrok težave z razvojem kolkov, saj položaj nog v hojici ni pravilen.

Vaši starši ali prijatelji vam lahko nasprotujejo s tem, da so hojico uporabljali in da se to ni nikakor slabo poznalo na telesu. Žal se to lahko pokaže šele čez nekaj let in nihče tega ne bo več pripisoval hojici. Lahko se namreč pojavijo težave z bolečinami v hrbtu, migrene ali celo ploska stopala.

Kaj uporabljati namesto hojice?

Nič. Otrok si bo to preprosto sam našel. Tudi vodenje za roke ne bi smelo biti prepogosto, saj ne bo pospešilo razvoja. Že od rojstva se dojenčki učijo s posnemanjem in so po naravi radovedni, zato želijo napredovati in spoznavati nove stvari, nove gibe, želijo se naučiti tistega, kar znajo starši. Začnejo z dvigovanjem glavice, prvim vzravnavanjem, drugim vzravnavanjem itd., dokler se jim ne uspe postaviti na obe stopali. Nato želijo doseči predmete okoli sebe, zato začnejo hoditi ob pohištvu. S tem spet krepijo vse potrebne mišice in šele ko bodo samozavestni, bodo odšli brez opore. Pri vsakem otroku to traja različno dolgo in nanje ne bi smeli hiteti. Vse ima svoj čas, nekateri otroci začnejo samostojno hoditi že pred prvim rojstnim dnem, drugi se opogumijo šele pri letu in pol. Oboje je v redu.

Lahko vam je zavidati sosedi, da njen Pepček že dolgo hodi, vaša Anička pa komaj plazi po vseh štirih. Če pa Anička pravilno in postopno napreduje v psihomotoričnem razvoju, potem je to v redu in potrebuje več časa, da se postavi na noge in začne s prvimi koraki. Možno je, da Pepček pri treh letih še ne bo govoril, medtem ko bo Anička že zdavnaj tekala in sama obvladovala izštevanke.

Zato si s tem ne belite preveč glave in mu dajte čas. In če vam bo kdo ponujal hojico, bodisi kot darilo ali pa vam jo bo želel prepustiti po svojih otrocih, jo z nasmehom zavrnite. In če imate hojico vseeno doma, jo potem posredujte naprej.