Ravnanje

Handling. Na mamah in očetovskih spletnih straneh ter družbenih omrežjih fizioterapevtov in različnih vadbenih pedagogov tisočkrat ponovljena tema. Kaj pa sploh je? Od kod prihaja? Čemu je koristno? Poglejmo si to temo skupaj malo podrobneje.

Izraz handling izvira iz angleškega glagola “to handle”, ki ga lahko prevedemo z dvema pomenoma – in osebno mi sta oba všeč. Tako pomen besede “obvladati” kot tudi pomen, ki nam je bližji, “rokovati z nečim”. Sam pojem izvira iz koncepta zakoncev Bobath, ki sta ga razvila v 40. letih 20. stoletja, sprva za nevrološke bolnike. Pri dojenčkih sta s to metodo začeli delati švicarska zdravnica Elizabeth Königová in angleška fizioterapevtka Mary Quintonová.

Kaj je handling?

Handling je pojem, ki vključuje vse rokovanje z dojenčkom, vso stimulacijo z okoljem, zvoki in svetlobo, njegov cilj pa je dojenčka spodbuditi, da lahko gib izvede pravilno. Kot terapevti handling razumemo kot celostni pristop k dojenčku in ga uporabljamo 24 ur na dan, pri oblačenju, slačenju ter pri vsakem dviganju ali drugi manipulaciji z dojenčkom. Takšnemu pristopu je potem težko reči vaje, saj si vaje predstavljamo kot vadbeno enoto. Handling uporablja odzive dojenčka na zunanje dražljaje. Opazujemo, kako se dojenček giblje glede na okolje in kako se nanj odziva. Ciljno izbiramo takšne dotike in stike, da lahko dojenček glede na svojo starost določen gib izvede. Dojenček doživi gib, ki ga podpiramo z našo pomočjo, prejme nagrado (na primer prime igračo, jo da v usta) in s postopnim zmanjševanjem naših posegov v njegov gibalni vzorec se uči določen gib izvajati tudi brez pomoči.

Je handling primeren za vse otroke?

Na splošno je mogoče o handlingu in stimulaciji dojenčka govoriti le pri zdravih otrocih, ki imajo psihomotorični razvoj brez odstopanj. Pri otrocih, kjer že obravnavamo kakršnokoli odstopanje od norme, je treba terapevtsko oceniti, kaj jim pri določenem gibu manjka in kako je treba težavo rešiti. Tako kot imajo različni otroci različne težave, imajo tudi različne značaje. Pristop, ki ustreza enemu, morda ne bo ustrezal drugemu. V vsakem primeru je treba poiskati in najti tisto, na kar se malček pravilno odziva.

Kdaj se začeti zanimati za handling?

Handling z dojenčkom bi moral biti del osnovnega znanja zgodnjega starševstva, saj je otroški živčni sistem zelo prilagodljiv in lahko z nepravilnim rokovanjem tudi zdravemu dojenčku povzročimo kakšno gibalno težavo. Z neustreznim preobremenjevanjem gibalnega aparata, na primer z neprimernim ali enostranskim nošenjem, se dojenček na položaj navadi in naučeno aktivacijo mišic prenese tudi v druge gibe, na primer na podlagi. To pomeni, da bi se morala mama, če je desničarka, naučiti nositi dojenčka tudi na desni roki in redno izmenjevati obe strani.

Kaj si od tega zapomniti?

Vsak starš ni treba, da je strokovnjak za motorični razvoj, niti to ni mogoče, vendar bi moralo biti v splošnem zavedanju, kako ravnati z dojenčkom v različnih starostnih obdobjih. Novorojenčka bomo dvigovali drugače kot enoletnega malčka. Tudi pri nas toliko uveljavljena podpora glavice ni povsem dogma, če dojenčka dvigujemo tako, da je obrnjen z obrazom proti tlom. Tako se uči kljubovati gravitaciji na zanj varen način. Za podrobno razpravo o posameznih obdobjih psihomotoričnega razvoja otroka bi bilo treba napisati kar celo knjigo. Na srečo so na našem trgu že na voljo takšne publikacije, navodila pa podajajo tudi različni fizioterapevtski profili in strani na družbenih omrežjih. Vedno pa preverite, ali ima človek, katerega nasvete poslušate, ustrezno izobrazbo, da lahko takšne nasvete tudi daje. In če niste prepričani, poiščite otroškega fizioterapevta. Bolje je posvetovati se z otrokom brez težav kot pa reševati otroka s težavo. Fizioterapevti nismo kazen, nihče ne želi vašemu dojenčku škodovati z vajami. Tukaj smo, da vam pomagamo.