Pogovor z fizioterapevtko Edito Knotkovou

Nedavno smo stopili v stik s to čudovito žensko - fizioterapevtko in mamo. Zaradi nje vam pripravljamo majhno serijo o fizioterapiji dojenčkov in mamic. Lahko ji sledite na onstagramu @mamimi_fyzio.

1. Ali se nam lahko malo predstavite, kdo ste in kaj počnete?

Ime mi je Edita Knotková in sem otroška in ženska fizioterapevtka, trenutno na
porodniškem dopustu. V svoji praksi se posvečam predvsem dojenčkom in mlajšim otrokom, vendar
me je delo z njimi pripeljalo tudi do dela z mamicami, ker se te pogosto zanemarjajo in
si ne vzamejo časa zase. Zato se mi je zdelo idealno to vzeti tako rekoč “z enim udarcem” in ob
terapiji otroka predati nasvete tudi mamici, po potrebi pa obravnavati oba hkrati. Med porodniškim dopustom
bi se rada predvsem posvečala delavnicam in ozaveščanju na svojem področju.

2. Vaša najljubša hrana, glasba in kako se sproščate?

Najraje imam suši. Kar zadeva glasbo, imam precej slab glasbeni okus, zato
poslušam vse - od powermetala do korejskega popa. Sproščam se s čimerkoli, kar je
na prostem. Vesela sem, da je že lepo vreme, ker sem sposobna s kočarjem prevoziti tudi
cel dan.

3. Kakšno je delo otroške in ženske fizioterapevtke?

Prvič, čudovito. Vedno sem oboževala otroke in zaključek tečaja “Vojtovke” so bile moje
uresničene sanje. Čudovito je opazovati napredek, ki ga dojenčki naredijo med
terapijo, je pa to tudi zahtevno delo. Tako zaradi odgovornosti do dojenčkov kot tudi
čustveno - nekateri otroci med terapijami jokajo in zato moram zelo tehtati vse vidike, da je
terapija, ki jo izberem, zanje čim bolj koristna in da čim manj omejuje vsakdan družine. V vsakem primeru je potrebno, da je terapevt ravno prav
nežen in hkrati strog, kar zahteva veliko mero empatije. Vsekakor ne vsak dojenček
s težavo v gibanju potrebuje Vojtovo terapijo. In prav to je težko - uskladiti vaje za
konkretni par - najpogosteje mamico in otroka.

4. Nam lahko predstavite aktualne trende v fizioterapiji dojenčkov in mamic?

Največji trend, ki ga opažam, je zanimanje za informacije. Starši veliko razmišljajo o zdravem
obuvanju, v trendu so barefoot čevlji. Zraslo je zanimanje za ergonomijo dela, sedenja,
nošenja otrok - tako z vidika pravilnega položaja otroka kot tudi pravilne drže
nosilca.
Mamice se na porod bolje pripravljajo, kot se je morda pripravljala generacija naših
mam. Vedo, da je treba nosečnost doživeti, ne pa preživeti, in da ne bi smela boleti. Pred
porodom in po njem delajo s svojim telesom - in prav je tako. Želim si, da bi vsaka ženska znala pravilno zaznati in nositi svoje telo in otroka. Tako v trebuščku kot tudi na rokah.

5. Ali zdaj svoje delo doživljate drugače, ker ste mama?

 Niti ne. Dojenček se mi je rodil s položajno asimetrijo vratu in glavice, zato sem
takoj začela na nevsiljiv način delati na odpravi tega. Moj otrok je primer tega, da ko se
težava odkrije dovolj zgodaj, zadoščajo že manjši ukrepi v vsakdanjem življenju in se dojenček
poravna.
Sama sem bila vesela, da imam veliko informacij o tem, kako delati s svojim telesom, da me
ne boli… In da sem se na porod tako dobro pripravila, da je vse potekalo
gladko in brez posegov. Telo se počasi vrača v prejšnje delovanje in pravzaprav bi vsem
želela, da bi imeli vse tako v redu, kot ga imam jaz. Koliko je to zasluga mojega poklica in
koliko sreče, pa verjetno ne bomo nikoli izvedeli :)

Zelo se vam zahvaljujemo za intervju in se veselimo naslednjih zanimivih prispevkov.