Kako za varstvo otrok

Trenutek, ko se starši odločijo, da bo njihov otrok ostal pri nekom drugem na varstvu, je zelo individualen. Vsaka mama ima to potrebo ob drugem času. Nekateri otroci so pri babicah na varstvu že od dojenčka, tudi čez noč. So pa tudi triletniki, ki še nikoli niso bili na varstvu. Kako je torej z varstvom otrok - od kdaj prepustiti otroka v varstvo, komu ga zaupati in kako pogosto?

Od kdaj dati otroka v varstvo

Pri otrocih na adaptiranem mleku je situacija lažja. Pri dojenih otrocih lahko mama iztisne materino mleko, ki ga oseba, ki varuje otroka, nato pogreje in ponudi idealno s skodelico ali po cevki na prstu, da se ne poruši tehnika dojenja. Zato je predvsem od mame odvisno, kdaj bo zmogla svojega otroka prepustiti nekomu v varstvo. 

Med 7. in 8. mesecem pri večini otrok nastopi separacijska tesnoba, kar je zelo zahtevno obdobje za mater in otroka in ni najbolj primerno za varstvo. Pri nekaterih otrocih to obdobje traja do 3. leta, drugič se začne šele pozneje okoli 18. meseca ali pa se nato ponovno pojavi okoli 2. leta. Zelo je torej odvisno tudi od temperamenta otroka.

Veliko otroških skupin sprejema otroke od 1. leta starosti, tako da lahko preizkusite tudi to obliko varstva, vendar je finančno bolj zahtevna. Računajte na nekaj tisočakov na mesec. 

Odgovor na vprašanje, od kdaj pustiti otroka v varstvo, je torej individualen. Odvisno je od tega, ali otrok zmore ločitev od mame in očeta in če jo, potem tudi od tega, ali so na to pripravljeni starši. Otrok namreč začuti negotovost in se lahko ob slovesu vede celo histerično.

Kdo bo varoval mojega otroka

Najpogosteje otroke varujejo babice in dedki. To vas nič ne stane, le računati morate s tem, da če z vašimi starši nimate jasno dogovorjenih meja glede hrane, pijače in vzgoje, bodo ravnali po svoje, kar morda ne bo v skladu z vami. V okviru družine lahko poskusite za varstvo prositi svojo sestro ali svakinjo. Dobro je pomisliti tudi na to, da varstvo s strani družinskih članov za nikogar ni obveznost. So namreč babice, ki se na varstvo veselijo, so pa tudi babice, ki še vedno hodijo v službo in živijo aktivno življenje, zato imajo za mlajšo generacijo manj časa, ali pa so nasprotno že stare, zato si varstva ne upajo prevzeti. Pogosto babice tudi živijo v drugem mestu ali na vasi, kamor je od vas več deset kilometrov, zato bi bilo varstvo zelo zapleteno ali celo nemogoče. 

Druga možnost je varstvo pri prijateljici, ki ima tudi otroke. To je odličen način, kako si s prijateljico iti na roko. Enkrat otroka pazi ona, drugič vi. Lahko pa najdete več mamic v okolici in si tako ustvarite skupnost za varstvo. Vsak dan lahko otroci preživijo čas pri eni mamici in si medsebojno pomagajo. 

Veliko mamic uporablja gospo/gospodično za varstvo. Z njimi se lahko dogovorite tako za občasno kot tudi za redno varstvo. Nekatere od njih pazi otroka tudi čez noč. Vse je stvar dogovora in najbolje je, da “varuško” preverite in jo spoznate še pred samim varstvom. 

V večini mest delujejo materinski centri in klubi, ki poleg javne igralnice ponujajo tudi možnost varstva. Če se v tak center redno hodite igrat, bo varstvo tam verjetno potekalo brez težav.

Od 1 do 3 let je mogoče dati otroka v otroško skupino. Gre za redno varstvo, od 1 do 5 dni na teden, samo dopoldne ali za ves dan. V skupinah je pogosto največ 12 otrok. Finančno je to najzahtevnejša možnost, vendar če otrok v skupini zmore ločitev in si jo družina lahko privošči, je to odlična rešitev.

Pogostost in načini varstva

V današnjem času se je mogoče dogovoriti skoraj za vse. Otroke lahko pustite v varstvu:

• redno en ali več dni na teden - najpogosteje zaradi vrnitve v službo;
• redno vsako dopoldne/popoldne - spet zaradi službe;
• redno enkrat na mesec - za opravke, kot so frizer, manikura, pedikura, masaža itd.;
• občasno - ko mora mama k zdravniku, urediti opravke na uradih ali ima bolnega otroka in mora v službo.

Med najpogostejša mesta, kjer lahko otroka varujejo, spadajo:

• varstvo pri otroku doma - varen prostor za otroka, vendar že dodobra poznan;
• varstvo pri osebi, ki varuje, doma - nov prostor, ki ga lahko raziskuje;
• varstvo zunaj - na igrišču, na izletu, na kopališču itd.;
• varstvo v otroški igralnici.

Varstvo otrok je velika tema in vsaka mama ima to mejo postavljeno drugače. Zato ne bi smeli obsojati ne varstva dojenčkov v zelo zgodnjem obdobju ne tega, da trileten otrok ali njegov starš ne želi, da bi bil varovan. Vedno ravnajmo po svoji intuiciji. Če potrebujemo čas zase in partner ni na voljo, potem ni nič narobe, če si za nekaj ur vzamemo prosto od otrok, se napolnimo z energijo in se po vrnitvi spet veselimo starševstva ter imamo zanj moč. In če otrok ravno zdaj ne želi varstva, ob ločitvi divja, nenehno joka ali celo bruha, mu dajte več časa in videli boste, da bo enkrat ta trenutek prišel. 

Otroci vam ne bodo viseli na nogi do pubertete, le zdaj vas potrebujejo bolj, kot mislite. Čez nekaj let, ko bodo zrasli, bo položaj povsem drugačen in morda celo obraten, saj vas bodo odganjali stran od sebe, in škoda bi bilo ta čas zapraviti.