Mnogi med nami doživljamo velikonočne praznike kot proste dni, ko nam ni treba v službo. Barvamo jajca, pletemo presmec, hodimo pet in pa koledovat, a pogosto sploh ne vemo, zakaj je ta praznik nastal. Kako je torej z veliko nočjo in kako jo uživati z otroki?
Kaj je velika noč in kdaj se praznuje
Velika noč je za kristjane največji praznik v letu, spomin na vstajenje Jezusa Kristusa. Ateisti pa s tem praznikom pozdravljajo pomlad. Je eden redkih praznikov, ki nima stalnega datuma, zato se vsako leto praznuje ob drugih dnevih. Velikonočna nedelja je torej prva nedelja po prvi spomladanski polni luni, naslednji dan pa je velikonočni ponedeljek, ko se po navadi hodi pet in koledovat. Ime izhaja iz povezave »velikih noči«, ko je bil Jezus vstal od mrtvih.
Velikonočne tradicije
Po svetu
V različnih državah sveta se ta praznik praznuje nekoliko drugače. Na primer v ZDA iščejo jajca, v Mehiki je tradicionalna karnevalska parada, na Norveškem berejo kriminalke, v Franciji kuhajo jagnjetino, v Grčiji barvajo jajca samo rdeče, na Finskem otroci hodijo koledovat v preobleki čarovnic in tako naprej.
Pri nas
Pri nas sta največja simbola velike noči nedvomno jajca in presmec, brez njiju ne gre. Jajca se barvajo in okrašujejo na različne načine. Koledniki jih dobijo kot nagrado. Presmec se tradicionalno plete iz vrbovih vejic, ki spomladi začnejo rasti, in po tradiciji bodo ženske, ki jih »našibajo«, mlade in zdrave celo naslednje leto. Za presmec pa koledniki za koledovanje dobijo pisane pentlje.
Kako zabavati otroke med velikonočnimi prazniki?
Oblačenje po barvah
Teden pred prazniki so vsi dnevi v tednu poimenovani po določeni barvi. Z otroki se lahko torej vsak dan oblečete od glave do peta v barvo tistega dne.
Modri ponedeljek, Sivi/rumeni torek, Grdi/črni sreda, Zeleni četrtek, Veliki petek (barvo si lahko otroci izberejo sami) in Bela sobota.
Barvanje in okraševanje jajc
Pokažite otrokom, kako jajca pobarvati s pomočjo naravnih barvil. Na primer čebula jajca obarva rjavo, rdeča pesa rožnato, borovnice vijolično, špinača zeleno, korenje oranžno, kurkuma rumeno itd. Jajca lahko pustite samo preprosto pobarvana ali pa jih še dodatno okrasite z rižem ali ajdo, bleščicami, voščenkami, nalepkami, tu domišljiji res ni meja.
Peka
Tradicionalno se za praznike peče jagenjček, ki je po tradiciji del krščanske črede, in pinca, ki simbolizira sonce in se pripravlja iz istega testa kot potica. Poleg tega se pečejo judovi, ki imajo obliko zvite vrvi, na kateri naj bi se Juda obesil. In tako kot za božične praznike v nekaterih družinah pečejo medenjakov z velikonočno tematiko. Naj vam otroci pomagajo pri peki, po potrebi pa tudi pri okraševanju medenjakov.
Setev žita
Velika noč simbolizira prihod pomladi in spomladi kmetje odidejo na teren obdelovat zemljo in sadijo prve rastline. Doma lahko torej z otroki tudi posadite nekaj žita in ustvarite čudovito pomladno vzdušje. Otroci bodo lahko vsak dan opazovali, kako iz semena nastaja rastlina, kar je zelo fascinantno.
Pletenje presmeca
Očetje lahko svoje sinove naučijo spletati presmec. Ni sicer ravno preprosto, a bo fante zagotovo za nekaj časa zamotilo. Poleg tega jim bivanje na svežem zraku pri iskanju vejic zagotovo ne bo škodilo.
Okrasitev
Tako kot za božične praznike družine okrasijo svoj dom. Namesto božičnega drevesca in okraskov se na različnih policah in okenskih policah pojavijo zajčki in piščančki, okrasna jajca ipd. V vazo pa se odlično podajo veje vrbe, oziroma mačice. Na jedilni mizi zagotovo ne smeta manjkati jagenjček ali pinca. Otroci vam lahko pri okrasitvi pomagajo tako, da kakšen okrasek narišejo ali pa ga izdelajo.
Koledovanje
Na velikonočni ponedeljek tradicionalno hodijo koledovat fantje in veliki možje. Ko so otroci še majhni, hodijo deklice in dečki brez razlike. Če živite na podeželju, tam tradicija koledovanja zagotovo še živi. V mestih pa je to bolj stvar dogovora z znanci, da bodo pripravljeni na vaš prihod, saj koledniki dobijo nagrado v obliki pobarvanih jajc in nekakšnih sladkarij z velikonočno tematiko. Zato nikar ne oklevajte in se z otroki odpravite na koledovanje.
Druge velikonočne zanimivosti
Vredno je omeniti še dve zanimivosti, ki se pri nas že skoraj ne ohranjata več. Prva je polivanje z vodo. Moški poleg šibanja s presmcem ženske tudi polivajo s hladno vodo, da jih pomladijo. Naslednje jutro si nato vlogi zamenjata.
Druga zanimivost pa je pregovor »Da te jagenjček ne pokaka«, ki pravi, da bi morali za veliko noč dobiti nekaj novega za obleči, da nas tisti jagenjček ne bi pokakal. Če tega običaja ne poznate ali ne izvajate, ga ni nič lažjega kot vključiti v svojo družino. Otroci zagotovo ne bodo slabe volje zaradi česa novega v svoji garderobi, razen če bodo to pletene nogavice, ki so pogosto darilo od Božička in otroci nad njimi niso preveč navdušeni. No, najmlajšim pa lahko kupite kakšno oblačilo iz Outlasta, ki se odlično poda temu spremenljivemu spomladanskemu vremenu.
Ne glede na to, ali velike noči praznujete po starih tradicijah ali po svoje, je najpomembneje, da te dni izkoristite za stik z družino in bližnjimi. Uživajte v nekaj prostih dneh in se naravnajte na prihod pomladi, ki s seboj prinaša sončne dni ter naravi daje priložnost, da se po zimi znova prebudi in pokaže svojo lepoto.
Napiši komentar
To spletno mesto ščiti hCaptcha, pri čemer veljajo hCaptcha pravilnik o zasebnosti in pogoji uporabe.