Kako in kdaj preseliti otroka v njegovo sobo

Starši imajo pogosto velika pričakovanja glede zgodnje osamosvojitve otroka, nato pa so lahko nesrečni, ker jim ne uspe otroka brez joka in tarnanja preseliti v njegovo lastno sobo. Univerzalnega nasveta žal ni. Kako torej postopati?

Ali lahko spi celo noč

So otroci, ki zmorejo spati celo noč že zelo zgodaj, ne glede na to, ali so dojeni ali na adaptiranem mleku. Če se vaš otrok zbuja šele proti jutru, ga lahko poskusite zdaj preseliti v njegovo lastno sobo. Težava, ki se lahko pojavi, je tišina in mir, ki ju bo imel otrok v sobi, in je zanj lahko morda v tujem okolju težko spati. 

Poskušati postopoma

Spanje v lastni sobici lahko preizkusite na primer pri enem od dnevnih spancev, da se otrok, ko se zbudi, ne bo prestrašil, da je sam v prostoru in še to v temi. Ko se bo na spanje v sobici podnevi navadil, lahko poskusite tudi ponoči.

Po 1. rojstnem dnevu

Pogosto se na internetu piše, da je otroka primerno preseliti po 1. rojstnem dnevu. To pa ni povsem srečna rešitev, ker lahko otrok v tem času doživlja ločitveno tesnobo in bi takšno ločevanje tesnobo še bolj poglobilo ter poleg tega podaljšalo čas, v katerem se otrok spoprijema z ločitveno tesnobo. Če ima otrok še starejšega sorojenca, ki je na svojo sobico že navajen, lahko poskusite preseliti mlajšega, ker tam ne bo sam. 

Ko bo otrok na to pripravljen

Idealna rešitev je počakati, da bo otrok na to pripravljen in bo sam rekel, da bi rad spal v svoji sobi. To ne pomeni, da ne bo nikoli več prišel k vam v spalnico, je pa to prvi velik korak, ki je poleg tega z vaše strani povsem nenaporen. 

Med nosečnostjo je to tvegano

Če pričakujete še enega družinskega člana, potem poskusite otroka preseliti čim prej, da ne bo tik pred porodom in da se otrok potem ne bo počutil odrinjenega od vas. Nato se lahko ponoči začne zbujati z jokom in vas klicati. Ne bo namreč razumel, zakaj lahko dojenček spi z vami v spalnici, on pa mora spati sam v sobici. 

Če ste noseči in starejšega otroka ne želite ali ne morete preseliti v lastno sobo, si potem priskrbite večjo posteljo, prilagodite spalnico in vsem omogočite, da spijo skupaj. Ker je skupno spanje zelo naravno in lepo. Poleg tega ne bo trajalo dolgo, otroci bodo prišli v puberteto in vas ne bodo več potrebovali. Na skupne trenutke boste potem samo še spominjali. 

Ne glede na to, ali vas v selitev v lastno sobo silijo okolica ali si govorite, da bi se tega vaš otrok že moral naučiti, potem zaupajte svoji intuiciji. Otrok bo pri vas zaznal morebitno negotovost in ne bo šlo prav nič gladko. Skupno spanje, ne glede na to, ali v enem prostoru ali v eni postelji, ni nič posebnega in predvsem je to samo in izključno vaša stvar. Delajte to, kar vam ustreza, in se ne obremenjujte z nezaželenimi nasveti; najverjetneje jih boste dobivali še čez 20 let, ko bo vaš otrok že dolgo odrasel.