Jok novorojenčka ne pomeni samodejno bolečega trebuščka

 Razlogov, zakaj novorojenčki jokajo, je lahko več, vendar to ni vedno le boleč trebušček ali lakota, kot misli večina mamic. Pomembno se je zavedati, da je jok za dojenčka edino komunikacijsko sredstvo med vama, zato ga ne bi smeli ignorirati. Zakaj torej majhni dojenčki jokajo?

Mamica, lačen sem

Dojenček se bo nedvomno vedno oglasil, ko je lačen, o tem ni dvoma. Na začetku je lahko lačen pogosteje kot na vsake 3 ure, kot je običajno. Odvisno je, kako dobro se dojenček prisesa na mamino dojko, ali ob dojki hitro zaspi ali ali ga morda ne muči poskok v rasti, ki se pojavi že okoli 3. in 6. tedna življenja novorojenčka. Zato se ravnajte po svoji materinski intuiciji in ne po nasvetih okolice, dojite idealno na zahtevo.

Mamica, boli me trebušček

Če ni lakota, je to navadno boleč trebušček. Pravi se, da prve tri mesece večino novorojenčkov pestijo kolike in da zaradi tega bolj trpijo fantki. Iz lastnih izkušenj vemo, da spol ni pomemben in da tudi ti trije meseci niso pravilo. To je zahtevno obdobje, ko skušamo dojenčku olajšati težave z različnimi položaji, npr. na tigra ali v klobčiču, z masažami, ogrevanjem trebuščka, kopanjem v vedru ipd. Če vzrok bolečine v trebuščku ni kakšna resnejša bolezen ali alergija, potem po navadi po nekaj mesecih sama izzveni.

Mamica, imam polno pleničko ali moram lulati/kakati

Nekateri dojenčki ne prenesejo polne pleničke in takoj, ko jo imajo, se nemudoma oglasijo. So pa tudi taki, ki nočejo opraviti svoje potrebe ravno v pleničko in se oglasijo, ko jim jo je treba sneti. V takem primeru je idealno preizkusiti komunikacijsko metodo brez plenic, s katero boste prihranili denar za plenice in je tudi odlična preventiva ter pomoč pri bolečem trebuščku.

Mamica, pogrešaš me

Dojenček je bil v trebuščku vajen neprekinjenega stika z mamico, podnevi in ponoči. V trebuščku mu je bilo toplo, slišal je bitje materinega srca in šumenje njenih organov. Nenadoma je odložen v voziček ali posteljico, sliši najrazličnejše zvoke, ki ga motijo, in hrepeni po stiku z mamico, po njenih toplih rokah. Joče, da pokaže, da jo pogreša in si želi biti v naročju. To, da se mamica odziva na potrebe dojenčka, ne pomeni, da ga bo razvadila, le pokaže mu, da je zanj na voljo, kadar koli jo potrebuje, kar bo cenil tudi kasneje. To obdobje je pogosto zahtevno, saj se dojenčki večinoma želijo nositi nenehno, zato je idealno kupiti trak in dojenčka nositi ob telesu. On bo zadovoljen, mamica pa bo imela proste roke in več svobode. Če dojenčku manjka tudi ponoči, ni nič preprostejšega kot skupno spanje.

Mamica, preveč je vsega zame

Ker je za novorojenega dojenčka na tem svetu vse novo, ima lahko težave pri predelavi vseh teh novih dražljajev. Zanj je najlažje, da to izjoče, da si lahko olajša. Če pomislimo, tudi nam odraslim pomaga, če lahko zajokamo ali zakričimo, ker se potem odplavijo čustva, ki nas težijo, in potem spet lažje delujemo. Pri dojenčkih je podobno, zato je pomembno, da dojenčkov ne pustimo jokati sami in da smo jim na voljo, kadar koli potrebujejo, saj se le v našem naročju počutijo varne in lahko sprostijo, kar jih muči. Ta jok se pogosto zamenjuje z jokom, ko dojenčka boli trebušček. To je nekoliko povezano, ker dojenček, ko veliko joka, pri tem požira zrak, ki mora potem spet iz telesa ven, in tako nastanejo naši »nepriljubljeni prdci«. 

Če dojenček torej joka vsak večer ob isti uri, je to jok, s katerim predeluje vse, kar je čez dan doživel, in to bi mu morale omogočiti. Duda je lahko rešitev, da dojenček neha jokati, vendar se vsi ti novi dražljaji ne bodo predelali, in če se bo to dogajalo vsak dan, se lahko kasneje pokaže kot večja agresivnost, grizenje, potreba po tolažbi z materialnimi stvarmi itd.

Začetki so vedno zahtevni

Ne bomo si lagale, skoraj vsaka mamica si je v obdobju šestih tednov po porodu zastavila vprašanje, ali ni kje naredila napake. To je naravno, strah nas je, utrujene smo, nimamo izkušenj. Kakorkoli že, za svojega malčka delamo najboljše, kar znamo, in tudi če nam kdaj ne gre, to ne pomeni, da smo zatajile ali da nas naš dojenček ne bo imel rad. On nas nadvse in brezpogojno ljubi. Zanj smo ves svet. Zato se ne bojte nositi in crkljati svojih dojenčkov, kadar koli je to potrebno, saj nam bodo to pozneje vrnili. In ko se ne bodo več želeli nositi, bomo na to obdobje rade spominjale.